Ključna beseda: Nina Dragičević

»Gre za nekakšno pesniško skladbo našega prostora in časa, ki nič ne skriva, vse vrže v ksiht ter prepriča z radostnim besom.«

»Če se je Ljubav ukvarjala s poskusom premika v sedanjosti, da bi se prihodnost sploh lahko zgodila, v Telesu postane jasno, da se premiki lahko dogajajo le v pokončni, gibki zasidranosti v telo, ki ni spoznano kot enostno, ampak nekakšna monada mnoštvenosti, prečijo ga zgodovine in možne prihodnosti, osebne, družinske, transgeneracijske, manjšinske, razredne. V pesnitvi se subjekt skozi telo odpre in da govoriti tem mnoštvenostim do roba izčrpanosti.«

»Poezija lahko vzbuja lepa čustva, včasih pa tudi kaj drugega.«